Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

Zadnji poskus Kitajske in Rusije v Varnostnem svetu Združenih narodov, da bi preprečili ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, je bil neuspešen. Sankcije ZN so ponovno stopile v veljavo.

V Ženevi se je odvil drugi krog pogovorov med Iranom ter Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo (E3) o iranskem jedrskem programu. Iranski predstavniki so poudarili svojo zavezanost diplomaciji, ob tem pa pozvali evropske države, naj sprejmejo 'pravo odločitev' glede ponovne uvedbe sankcij. Srečanje je potekalo ob zaostrenih razmerah zaradi grožnje sankcij.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Iranski zunanji minister Abas Arakči je opravil telefonski pogovor s svojimi francoskimi, britanskimi in nemškimi kolegi ter vodjo zunanje politike EU Kajo Kal o jedrskih pogajanjih pred iztekom roka za sankcije.

Donald Trump naj bi ponovno spremenil svoje stališče glede Ukrajine, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji je Trump dejal, da se je pogovarjal s Putinom o vojni v Ukrajini. Zelenski se je srečal s Keithom Kelloggom, Trumpovim posebnim odposlancem. Trump je izjavil, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, vendar si prizadeva za čimprejšnji konec vojne s pogajanji.

Po novi analizi Foreign Policy naj bi Izrael skoraj zagotovo začel nov rat proti Iranu pred decembrom, možno pa je, da se bo spopad začel že konec avgusta. Iran naj bi pričakoval napad.

Skupine za pomoč so opozorile na naraščajoče število podhranjenih otrok v vojni opustošeni Gazi, medtem ko so se evropske sile pripravljale na "izredni klic" glede poglabljajoče se humanitarne krize. Očitek "kriminalizacije hrane" je bil izrečen kot odziv na izjave Aid skupin o stradanju v Gazi, medtem ko Evropa poziva k premirju. Članki poudarjajo resnost humanitarne situacije, zlasti za najranljivejše prebivalce.

Iran je nadaljeval "iskrena" jedrska pogajanja z Nemčijo, Veliko Britanijo in Francijo, kar predstavlja prve neposredne pogovore od nedavnega spopada med Iranom in Izraelom. Pogovori so potekali ob bližajočem se roku ZN, medtem ko je Iran zavrnil predloge za podaljšanje resolucije ZN, ki potrjuje jedrski sporazum iz leta 2015. Vodja agencije ZN za jedrsko energijo je potrdil pripravljenost Irana za ponovni začetek tehničnih pogajanj.

Iran je pozval evropske države k spremembi njihovega pristopa k jedrskim pogajanjem po novem krogu pogovorov na ravni namestnikov v Istanbulu. Iran je posvaril, da bi ponovna uvedba sankcij bila "nezakonita", medtem ko so Evropejci pozvali k "jasnim signalom" glede bogatitve urana in dostopa do Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Ocenjuje se, da bi nedavni oboroženi spopadi med Izraelom in Iranom morda ne prišli do eskalacije, če Donald Trump ne bi leta 2018 umaknil ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma.

Pogovori med Iranom in izaslaniki Francije, Velike Britanije in Nemčije o iranskem jedrskem programu so se začeli v Istanbulu. Iranska državna televizija je poročala, da so se pogajanja začela ob 9.30 po lokalnem času in naj bi trajala do 12.30. Gre za prve pogovore po določenem času, pri čemer sankcije ostajajo na mizi kot možnost.

Iran je ponovno potrdil svojo pravico do obogatitve urana za mirne namene, s čimer je izrazil odločenost, da bo nadaljeval z dejavnostmi, ne glede na potekajoča pogajanja z evropskimi silami v Istanbulu. Nova pogajanja med Iranom, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo so se nadaljevala, vendar je iranski zunanji minister poudaril neodgovarjajočo naravo evropskih pozivov k opustitvi obogatitve urana. Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost nad zmanjšanim evropskim vplivom na Iran in povečanim tveganjem za uvedbo novih sankcij, zlasti v luči zavrnitve iranskih predlogov za podaljšanje resolucije ZN o jedrskem sporazumu iz leta 2015.

Iran je sporočil, da je pripravljen nadaljevati jedrska pogajanja z Združenimi državami Amerike, vendar pod pogojem, da bodo spoštovana določena načela. Evropske sile, vključno s Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo, se bodo v petek prvič po junijskih napadih na iranska jedrska mesta srečale z iranskimi predstavniki. Glavni cilj teh pogovorov je oceniti pripravljenost Teherana na kompromis, s katerim bi se izognili uvedbi novih sankcij.

Iran je ponovil svojo neodstopnost glede bogatitve urana pred pogovori z evropskimi silami, ki grozijo z ponovno uvedbo sankcij. Namestnik iranskega zunanjega ministra je izjavil, da bi Iran lahko izstopil iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), če bi Evropa ponovno uvedla sankcije ZN. Medtem poročila nakazujejo, da je iranski jedrski program financiran s tihotapljenjem drog, Applovih izdelkov in podjetij v lasti slamnatih struktur, kar naj bi bil ključni razlog za neuspeh sankcij in vojaških ukrepov Zahoda. Iran je prav tako potrdil pripravljenost na pogovore o jedrskem programu, če ZDA sprejmejo ukrepe za ponovno vzpostavitev zaupanja, in se bo v Istanbulu sestal z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo.

Več kot 200 britanskih poslank in poslancev je pozvalo vlado k priznanju palestinske države, s čimer so sledili francoskemu predsedniku Macronu. Medtem je znana grška osebnost Marietta Kurkoulou-Latsi opisala neprijeten incident v taverni z izraelsko družino, ki je prerasel v izražanje sovraštva.

Direktorica nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard je obtožila nekdanjega predsednika Baracka Obamo organiziranja državnega udara proti njegovemu nasledniku. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je napovedal, da bi kongres lahko izdal sodni poziv Obami zaradi domnevnega sodelovanja z ameriškimi obveščevalnimi agencijami pri povezovanju Donalda Trumpa z Rusijo med volitvami.

Iran, Rusija in Kitajska so se sestale v Teheranu, da bi razpravljale o iranskem jedrskem programu in tveganju vrnitve sankcij proti Islamski republiki. Srečanje je potekalo v luči mehanizma Združenih narodov za avtomatski povratek sankcij in morebitnih pritiskov Zahoda.

Nova strategija hedge skladov se osredotoča na krepitev uporabe komercialne tehnologije v obrambnem sektorju. Poudarek je na uvajanju brezpilotnih bojnih letal, kot je demonstrator X-47B, ki ga je ameriška mornarica uspešno testirala na letalonosilki. Ameriška podjetja, kot je obrambni velikan iz San Diega, so sprožila pobude za razvoj in dobavo teh naprednih sistemov, ki bi lahko bistveno povečali bojno moč evropskih sil.